Sprachecken

Schnürsenkel

Naše dźěći noša najradšo črije z lěpjatym zapinakom, němsce prajimy tomu „Klettverschluss“. Bjezdwěla je tuta družina zapinanja jara praktiska. Mamy pak tež konwencionelne wašnje zapinanja črijow, kajkež nošachu je hižo naši prjedownicy, mjenujcy šnórowane črije. Hdyž maš tajke, dyrbiš seklu wjazać, štož tež stajnje jednore njeje. Njedawno so něchtó prašeše, kak da „Schnürsenkel“ serbsce rěka. Ow haj, to přemyslowach. Hladach do aktualneho słownika, a tam steji za „Schnürsenkel“ serbski wotpowědnik šnórowanje. W starymaj słownikomaj Jurja Krala a Filipa Rězaka namakamy wuraz překasnik. Dwěluju pak na tym, zo štó tute stare pomjenowanje znaje abo sam tež wužiwa. Najskerje praja mnozy wobchadnorěčnje šněrzenkle, štož je samo w literaturje dokładźene. Tak pisa Jurij Słodenk w „Listach ze wsy“: „Tu dźe stary mužik z překasnikami …“ a doda w spinkomaj šněrzenklemi.

Lubi posłucharjo, namjetuju za němske słowo „Schnürsenkel“ wotpowědnik šnórowanka a w mnohoće šnórowanki, a tuž wjazajmy pilnje sekle ze šnórowankami!

J. Šołćina

Themen: Sorbische Entsprechungen für deutsche Wörter

Schlüsselwörter: Umgangssprache, Substantiv

Wörter: Schnürsenkel, šnórowanki, šnórowanje